Hidroponsko gojenje – vse, kar morate vedeti o inovativni pridelavi paradižnikov
Hidroponsko gojenje predstavlja inovativno pridelavo z uporabo vrhunske, sodobne tehnologije, ki omogoča gojenje naravnih plodov zelenjave, sadja in rastlin v zaščitenih prostorih z delno ali v celoti kontroliranimi pogoji v rastlinjaku ali plastenjaku. Takšen način pridelave omogoča zaščito pred zunanjimi, podnebnimi in mehanskimi vplivi. Nadzorovani pogoji, kot so naši, pomenijo, da je možno nadzorovati skoraj vse pogoje znotraj prostora, razen svetlobe ter visokih temperatur v poletnih mesecih.
Nekateri strokovnjaki hidroponiko imenujejo umetnost gojenja rastlin v vodi – t.i. soiless culture, saj se pri tej vrsti gojenja ne uporablja zemlja. Beseda ”hidroponika” izvira iz grške besede hydro, kar pomeni voda in besede ponos, kar pomeni delo. Hidroponsko gojenje je namreč gojenje rastline na površini vode, korenine pa se razvijajo v hranilni raztopini. Na ta način stimuliramo rast rastline in nadzorujemo količino vode, mineralnih snovi in kisika v hranilni raztopini, da bi bil pridelek vrhunske kakovosti.
Razlika med hidroponiko in gojenjem v zemlji
Kakovost izdelka in njegova zdravstvena neoporečnost sta enaka pri hidroponskem gojenju in gojenju v zemlji, medtem ko je ekonomska učinkovitost občutna. Pri takšnem tipu pridelave so potrebna visoka začetna in tudi kontinuirana vlaganja, s katerimi zagotovimo vse potrebno za kakovostno hidroponsko gojenje: rastlinjak, semena, gnojila, biološko zaščito, čmrlje za opraševanje, programsko opremo, ki avtomatizira pridelavo in drugo. Vendar so prednosti številne in dolgoročno ekonomsko donosne.
Nekaj ključnih prednosti hidroponskega gojenja v substratu v primerjavi z gojenjem v zemlji:
- Manjše onesnaževanje z odpadnimi vodami iz pridelave, saj se voda sterilizira ter vrača v pridelavo.
- Ne onesnažuje okolja, ljudi in živali, saj ne uporabljamo pesticidov, insekticidov, herbicidov, fungicidov in druge kemične zaščite, temveč uporabljamo izključno biološko zaščito.
- Zaradi gojenja v sterilnem substratu rastline ne vpijajo škodljivih snovi, ki so v zemlji, kot so ostanki mineralnih gnojil, kemičnih zaščitnih sredstev ter težkih kovin.
- Pojav škodljivcev in bolezni rastlin je zmanjšan do najmanjše možne mere, in sicer zaradi nadzorovanih pogojev, kjer rastline niso izpostavljene neugodnim vremenskim razmeram, dežju, toči, vlagi itd.
- Pogoji so nadzorovani, kar omogoča skoraj idealno razmerje hranil, vlage in temperature.
- Kontinuirana pridelava celo leto.
Metoda iz Babilona
Čeprav ta metoda zveni malce futuristično, pa v resnici sploh ni. Seveda se je sčasoma hidroponika razvila in modernizirala ter omogočila hitrejše, kakovostnejše in zdravstveno bolj neoporečno gojenje. Najzgodnejše primere hidroponskega gojenja najdemo 600 let pr. n. št. v babilonskih vrtovih, kjer so rastline gojili na površini vode.
Najzgodnejše sodobne omembe hidroponike v zadnjih 100 letih povezujemo z Williamom Frederickom Gerickom iz Univerze v Kaliforniji (Berkeley), ki je v 30-ih letih 20. stoletja začel popularizirati idejo, da rastline lahko gojimo v raztopini hranljivih snovi in vode namesto v zemlji. Javnost in Williamovi kolegi so dvomili v to trditev. Vendar jih je hitro prepričal o nasprotnem, ko je začel uspešno gojiti paradižnike samo z vodo in hranili. To metodo je poimenoval hidroponika.
Danes je hidroponika hitrorastoči trend v svetu: od ZDA, Kanade, Avstralije do Japonske, v Evropi pa so najuspešnejši svetovni hidroponsko pridelovalci Nizozemci. Med največje hidroponske pridelovalce sodijo tudi Španija, Italija, Francija, Nemčija, Poljska in Turčija. Hidroponska metoda zagotavlja nadzorovano pridelavo, kontinuirani donos, zaščito pred škodljivci, katerih vpliv je zmanjšan na najmanjšo možno mero, kar na koncu daje kakovosten in nutritivno bogat pridelek – paradižnik.